Spot Info:

Lokacija: rt Kamenjak na jugu Istre; najbližji kraj: Premantura; najbližji znani spot: Palin; dostop: slab makadam ...

Lokacija je odprta za vse vetrove z juga, od JV do JZ, smer valov in vetra pa se praviloma povsem ujemata. Pasti je veliko! Glavno nevarnost pa predstavlja otok Fenoliga, na katerega skalnato obalo se lomijo veliki valovi, ki vas ob napaki, nič hudega slutečega, v hipu popeljejo na kopno. Tudi če ste bili še pred nekaj sekundami 100 ali več metrov nad otokom!!!

Ob močnem vetru in velikih valovih je plitvina ob obali neuporabna in smrtno nevarna, tista ob drugi (rdeči) oznaki pa je zelo daleč od obale in v primeru težav se je zaradi zelo močnih tokov zelo težko vrniti na izhodišče. Z vso opremo velikokrat celo nemogoče! Zato se je potrebno že v naprej sprijazniti z dejstvom, da bo jadro morda ostalo v vodi, saj boste le z desko, ki jo jadro ne bo zaviralo, lažje ujeli obalo.

Izredno priporočljivo se je pred prvim obiskom lokacije pozanimati o njenih značilnostih in načinu surfanja pri tistih, ki so spot že preizkusili. Primeren je le za preudarne surferje in poznavalce jahanja na strmih in velikih valovih, z izkušnjami s podobnih lokacij !!!

Surfanja na opisani lokaciji ne priporočamo nikomur! Ne prevzemamo tudi nobene odgovornosti za morebitne težave, poškodbe ali škode, ki bi ob le tem lahko nastale!

Verjetno nisem prvi, ki se je zagledal v lepe valove na samem koncu Istre, na rtu Kamenjak, saj se jih vidi že od

daleč. Že če se peljete na Palin, jih vidite od tam, kjer so nekdaj stali kontejnerji / zabojniki / vsebniki. Skratka, na božični dan je pihal jugo in namenjen sem bil na Palin. Ker pa svoje drage od doma nisem mogel spraviti pred deveto uro, sem bil malo prepozen, saj je veter ugasnil že okoli poldne. Ostal pa je val. In to kakšen! Edini problem je bil, kako živ priti v vodo in iz nje. Ta dan je bil torej namenjen reševanju te uganke. Valovi juga namreč butajo naravnost na skale, 2 metra široka peščena plažica, ki ob bonaci sicer je, pa je bila skrita pod penami, ki so skakale do 10 metrov v zrak. Potem pa se pojdi! Za v vodo niti ne bi bil tak problem, pač skočiš nekje v zavetju, plavaš do vetra, pa je. Kaj pa ven? Novoletno darilo je bil zalivček s peščeno plažo kakih tristo metrov nižje. Skrivnost je bila tako razrešena. Ostalo je le še čakanje na veter, da bi s kolegi preizkusili, kakšne so razmere, ko piha. Da je tok zelo močan, sem vedel, zanimalo pa me je, kako globoka je voda na plitvinah. Ob oseki sem z desko plaval do plitvine, kjer voda ni nižja od 1,5 metra. Če te opere tam čez, bo za silo dovolj...

Prvi vikend novega leta je prinesel pomlad in z njo lepo zeleno napoved za jug Istre. Ker pa so vsi modeli razen našega Allah-dina kazali močno južno strujanje, direktno iz Afrike, ni bilo strahu, da ne bi vozili male opreme. In res, večji del Techno-Windzin tima se je znašel na rtu vojaškega vadišča, narodnega parka Kamenjak. Razmere so bile, glede na to, da smo želeli spot prvi dan le potipati, kar prave - veter za petke (vsaj tako smo mislili), val zmeren, vreme oblačno, ampak suho. Menda bistveno boljše od Umaga, čeprav je marsikdo pričakoval ravno obratno sliko. No, ja, Sašo že ve! Kratek ogled vstopa in izstopa, potem pa akcija. Najprej je vodo povohal Trio fantastikus (Berni, Bošti in  Marek), potem pa še Muši (boljše, da je ne bi) in Toki. Prvo urico smo bolj orali, končno pa se je veter okrepil toliko, da so bili gležnji na suhem. Val pri črno-beli oznaki za plitvino je bil ravno pravi za jahanje, visok kakšna dva metra, za skakanje pa malo slabši, saj je bila smer vala in vetra ista. Val nad rdečo oznako pa je bil že višji, okrog tri metre. Problematično pa je bilo že nabiranje višine, saj je za to prostora zelo malo (povsod se podirajo valovi), tokovi so močni, kot da surfaš na Savi, pa še veter je bil zelo muhast (tudi če se pišeš Muhič ti ni bilo prizanešeno). Vseeno pa smo veseli prišli ven, saj je bilo vsem jasno, da smo na novem spotu, kljub dvema velikima nevarnostima. Prva je čisto objektivna, to je, da ti lahko sredi morja, nad otokom, pri rdeči "štangi", odpove kak kos opreme, do obale pa je zelo daleč. Druga pa je ta, da se kar visoko nad otokom Fenoliga lomi velik val, ki te prav rad opere na skalno obalo, delat družbo dinozavrom. In Muši ne bi bil on, če ne bi rinil prav tja. Ko je veliko prenizko prečkal linijo valov, ga je eden veselo ponesel s seboj - verjetno je zaslutil, da Gregec sanja o  počitku na otoku. Pa še jadro se mu je zdelo že staro in za v smeti... Khm, jadro naj ima vedno pravi jambor?! Tako je, tudi tistega ni potreboval več! Neužiten zvarek gume in plastike je val najprej še hotel omehčati na čereh, potem pa ga je razočaran izpljunil na otok. Vsa čast Goyi, ki je utrpela samo manjšo luknjo na špici (pa verjetno še kak strukturen kolaps) in Gregorjevi čeladi, ki ga je po njegovih besedah rešila, ko je z glavo pod razpenjenim valom butal v skale in si govoril: "Tok, tok." S tem verjetno ni klical Tomaža, ampak je molil k kakšnemu višjemu božanstvu. Da bi se v penah brejkerja počutil varneje, se je skril še med jadro in lok. Malo več težav je imel, ko je nato hotel priti ven... Ko je po otoku končno pobral svojo razmetano psiho in vse ježeve bodice, kar jih je lahko našel, se je le odločil priplavati na kopno. OK, se zgodi. Ampak zakaj ravno njemu, in to ne prvič?

Ja, Prvič, ta njegov priljubljeni baščanski otok. Kolikokrat je že plaval (skoraj) od tam, enkrat celo obnemogel, pa tudi iz Vrat so ga že reševali! Zvečer si je nato nesojeni junak z mesarskim nožem spravljal bodice iz roke, odločen naslednji dan spet poizkusiti. To ti je odločnost!

Svoje nadarjenosti za odkrivanje težav pa tudi naslednji dan ni uspel skriti. V vodo je skočil z jadrom 4.4, ko smo ostali s peticami zaradi prešibkega vetra že hodili ven. Odril je nekam na odprto in seveda končal pol milje nižje, tako blizu pa zato, ker je ujel srečo za rep malo močnejšega sunka, ki ga je prinesel nazaj k obali...

Ta dan je bil veter ravno pravi za petke, val pa hudisimisimo. Na bližnji plitvini  kakšne 3 metre, zunaj pa solidnih pet do šest. Prihajal je v setih po tri, štiri, pet, ... med valovi pa so bile povsem gladke doline. Ne vem, zakaj je moralo zmanjkati vetra ravno takrat, ko sem prišel do vala! Pred mano je zrasla stena, čez katero sem sicer hotel priti, ampak se je zrušila, malo preden sem prišel do vrha. Pena me je pod vodo držala kake pol minute in me trikrat pošteno obrnila. Upal sem samo, da me bo izpljunilo proti gladini in me ne bo potegnilo dol. Opremo sem kmalu ujel, večje škode pa tudi ni bilo. Bošti in Berni sta imela več težav z višino, tako da do vrha brejkov sploh nista mogla, ko pa je veter malo spustil, smo jo itak popihali. Sam sem šel po bližnjici, štartal sem nad malim svetilnikom in spotoma postavil še hitrostni rekord v podvodnem plavanju. Prehitela me je samo lastna oprema. Dve pranji na dan pa zadostujeta vsakomur.�